Včeraj smo v dvorani Univerze v Ljubljani sedeli skupaj – ekipa, strokovnjaki, starši in naši zvesti podporniki. Občutki so bili mešani. Po eni strani nas preplavlja neizmeren ponos, saj bo naš in vaš Mednarodni festival »Igraj se z mano« med 26. in 30. majem na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda zaživel že dvajsetič! Po drugi strani pa je bila včerajšnja okrogla miza priložnost za iskren, globok in nujen razmislek o tem, kje kot družba stojimo danes.
Pogon na entuziazem ne zmore več sam – potrebujemo državo!
Ko smo leta 2006 začeli, smo si želeli le enega: ustvariti prostor, kjer so osebe s posebnimi potrebami enakovredni člani družbe. Danes naši uporabniki na festivalu ne le sodelujejo, ampak vodijo delavnice, skrbijo za logistiko in razvijajo svoje delovne spretnosti. Skozi vse leto živimo z našimi mednarodnimi projekti: od športnega dogodka »Bodi športnik«, popotniških in prostovoljskih pobud, pa vse do likovnega natečaja »Bodi umetnik«, ki je letos podiral rekorde s 7.544 prispelimi deli iz 8 držav!
A resnica, ki jo moramo deliti z vami, je jasna. Naš vodja festivala Boštjan Kotnik je včeraj opozoril na tisto, kar vsi v zakulisju globoko čutimo:
»Vse skupaj je vsa ta leta delovalo na entuziastični pogon, na prekomerno razdajanje zaposlenih Centra Janeza Levca in prostovoljcev Društva za kulturo inkluzije. Mestna občina Ljubljana nam zvesto stoji ob strani, a tako ne gre več. Za preživetje in razvoj festival nujno potrebuje sistemsko podporo in sredstva države.«
Dolgoletni ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana, dr. Matej Rovšek, je bil prav tako neizprosen: smo na prelomni točki, ko bosta morala država in MOL jasno povedati, ali si ta festival sploh še želita. Čeprav smo se desetletje širili v tujino – od Norveške do Grčije –, so mnogi naši zunanji partnerji v svojih državah obupali, ker so ostali brez sistemskega posluha. Mi nočemo obupati.
Zakaj šola pozablja na igro in zakaj otroci vanjo ne hodijo radi?
Ime našega festivala ni naključje. »Igraj se z mano« nosi v sebi ključno sporočilo: kar 80 odstotkov vseh znanj v življenju usvojimo in utrdimo prav skozi igro! Kot je poudaril Boštjan Kotnik, pa sodobna šola igro prepogosto izriva, čeprav gre za najbolj ustvarjalen, motivacijski in socializacijski proces.
Govorci so odprli pereče poglede na šolski sistem:
Stagnacija na področju stališč: Najnovejše raziskave kažejo žalostno dejstvo – odnos in stališča učiteljev do inkluzije se v zadnjih 15 do 20 letih niso bistveno spremenili.
Togost sistema: Psiholog dr. Dušan Rutar je to ponazoril s primerom štiriletne deklice, ki je na vrtčevski izlet lahko odšla le, če je zraven potovala njena mama in spala ločeno, saj sistem zaradi administrativne togosti ni znal poiskati vključujoče rešitve.
Šola, ki odriva: Dr. Matej Rovšek opozarja, da šole, kot so ukrojene danes, odrivajo preveč otrok na rob. Podatek, da v šolo rado hodi le 10 odstotkov učencev (raziskava TIMSS), je alarm, ki zahteva popolno konceptualno prenovo šolstva – preobrazbo v prostor, osredotočen na solidarnost in vrednote, ne pa na suhoparno kurikulumsko tekmovalnost.
Rutar dodaja, da »recept« za sočutno in vključujočo šolo imamo (pred kratkim ga je podrobno popisal v novem strokovnem zborniku), vprašanje je le, ali si vsi skupaj te spremembe resnično želimo implementirati.
Naš načrt za prihodnost: »Družabništvo za vse« v vsakem lokalnem okolju
V dveh desetletjih smo na našem festivalu dokazali, da inkluzija ni utopija – pri nas je resnična, živa in oprijemljiva. Kako pa ta festivalski občutek prenesti v vsakdanje šolske klopi, domove in lokalne skupnosti?
Naš odgovor na to sistemsko socialno izključenost je program Družabništvo in kampanja »Družabništvo za vse«, ki jo je predstavila dr. Julija Čeru. Preko osebnih interakcij z družabniki mladim s posebnimi potrebami omogočamo pridobivanje neprecenljivih socialnih izkušenj in neposredno topimo strah ter nerazumevanje, ki v družbi še vedno obstajata.
Včeraj so nas močno nagovorili tudi starši, ki prihajajo izven Ljubljane. Njihovo sporočilo je jasno: centralizirane rešitve ne zadoščajo. Z inkluzijo moramo začeti v lokalnih okoljih, podpirati lokalne iniciative in otrokom omogočiti, da so sprejeti doma, v svojem domačem kraju.
Pridite, gradite te odnose z nami!
Včerajšnji pogovor, pri katerem nas je s svojo prisotnostjo podprla tudi naša čudovita ambasadorka, igralka Lea Cok, nas je pustil z globoko mislijo. Inkluzija ne more biti le administrativna kljukica na papirju. Biti mora iskren pogovor o naši skupni ranljivosti, strahovih in medsebojni odvisnosti.
Mi smo v teh 20 letih postavili oder. Skupaj z vami smo zgradili čudovit prostor srečevanja. Zdaj pa vas prosimo, da nam pomagate ta oder spremeniti v trajne odnose – v šoli, v službi, na ulici in v srcu.
Od 26. do 30. maja vas z vsem srcem vabimo na Kongresni trg in v Park Zvezda. Čaka vas več kot 45 različnih ustvarjalnih, športnih in glasbenih delavnic dnevno. Pridite, igrajte se z nami, podprite naše delo.
Vaša ekipa festivala »Igraj se z mano«
——————————————————————-
Pobuda Družabništvo za vse je del programa Impact4values.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
